Svet glasbe je tako pester in poln različnih glasbil, da bi stežka našteli prav vsa, kar jih svet pozna. Smo se pa odločili, da tokrat pobliže pogledamo pet glasbil s tipkami, ki bi jih morali poznati. Nekatera klasična, vsem dobro znana, spet druga precej eksotična.
Svet črno belih tipk je nadvse romantičen in prežet z veliko zgodovine. Klaviature so bile že od nekdaj navdih mnogim glasbenim genijem. Na njih so se rojevale skladbe, ki še dandanes z lahkoto sedejo v ušesa. Verjetno vsi dobro poznate imena, kot so Mozart, Beethoven in Chopin.
1. Klavirji
Oče vseh glasbil z belimi in črnimi tipkami je zagotovo klavir. Gre za svetovno znano in uveljavljeno glasbilo, ki je z nami že kar nekaj časa, nanj pa so igrali zares izjemni glasbeni virtuozi in skladatelji. Seveda nanje igrajo še danes.
Nekako za predhodnika klavirja velja klavir s kladivci, ki ga je svetu v 18. stoletju predstavil italijanski izdelovalec glasbil Bartolomeo Cristofori. Tisti »pravi« klavir je na sceno stopil v 19. stoletju in razblinil vse dvome o tem, kdo bo odtlej nosil primat v tej kategoriji glasbil.
2. Električne klaviature
Evolucija klavirja na vseh stopnjah obstoja. Ko so na trg prišle prve električne klaviature, je bilo slutiti, da se dogaja nekaj zelo pomembnega za prihodnost sodobne glasbe. Nekateri so nanje gledali zviška, saj se jim je zdelo kar nekoliko ceneno takšno glasbilo primerjati s tistimi »pravimi«, spet drugi so bili izjemno navdušeni.
Električne klaviature so se izkazale za izjemen potencial, saj so sprva z njimi ciljali na popolnoma nove zvrsti glasbe, ki jih je omogočal njihov sintetičen zvok. Kasneje pa so jih izdelovalci tako zelo izpopolnili, da danes v veliki meri praktično že zamenjajo klasičen klavir.
Naj se sliši še tako bogokletno, pa prinašajo električne klaviature veliko prednosti. Ena teh zagotovo leži v ceni glasbila, ki je lahko precej nižja od klasičnega klavirja. Drugo prištejmo prihranku prostora, kar sploh ni kar tako. In potem dodajmo še možnost priklopa slušalk, s čimer ne motimo sosedov in lahko klavir dejansko igramo tudi v bloku.
Pa možnost prenašanja in še bi lahko naštevali. Dodajmo pa še, da je zvok, ki ga pridobimo iz električnega pianina ali klaviature, zelo podoben tistemu pravemu. Svoje igranje lahko tudi snemamo, nastavimo matrice, ritem in še in še.
3. Harmonike
Če imamo Slovenci radi kak inštrument, je to zagotovo harmonika. Gre za nacionalni ponos, in domača glasba, ki k sreči še vedno najde veliko poslušalcev (tudi med mladimi), nikakor ne bo utonila v pozabo. Vse več otrok in mladine se odloča za igranje harmonike, zato se za naš ponos ni bati.
Lepo število harmonik boste našli tudi v spletni trgovini Symphony, ki se ponaša z zares zavidljivim naborom najrazličnejših glasbil in vseh vrst dodatne opreme za glasbenike. Ker gre za dokaj težko glasbilo, je velikega pomena, da izberete tisto pravo zase, še posebej kadar harmoniko kupujete za otroka.
4. Keytar
Da ne bomo govorili zgolj o glasbilih, ki jih vsi poznamo, pa omenimo še kakšno bolj neznano. Keytar je dejansko kombinacija kitare in klaviature, saj glasbilo držimo podobno kot kitaro, le da ne igramo na strune, pač pa na tipke kot običajno klaviaturo.
Keytar prav tako opremimo s pasom, podobno kot kitaro, med igranjem pa (desničarji) z desno roko uporabljamo črno bele tipke, medtem ko z levo upravljamo z različnimi gumbi na tako imenovanem ročaju glasbila.
5. Pianika
Še eno izmed glasbil, ki jih večina ne pozna, je pianika. Če smo prej govorili o hibridu med kitaro in klaviaturami, pa v tem primeru namesto kitare nastopi pihalo. Na pianiko se namreč igra tako, da vanjo pihamo, glasbo pa nato ustvarjamo s pritiskom na klavirski del.
Gre za glasbilo, ki se ga je dokaj lahko naučiti igrati, sam zvok pa še najbolj spominja na zvok harmonike. Dodajmo še, da na pianiko zelo radi igrajo tudi otroci, ki se je kar ne morejo znebiti, ko jo enkrat primejo v roke. Vsekakor vredno vašega časa, saj se utegne pripetiti, da zasvoji tudi vas.