Krvni tlak govori o zdravju našega srca in ožilja, zato je še kako pomembno, da si ga redno merimo. Tisti, ki pogosteje obiščejo svojega zdravnika, so s stanjem svojega krvnega tlaka vsekakor dobro seznanjeni, saj gre namreč za rutinski pregled ob vsakem obisku, ne glede na to, zakaj so tam.
Za tiste, ki zdravnika zelo redko vidijo, pa je priporočljivo, da si krvni tlak izmerijo vsaj v lekarni ali kar doma. Povišan krvni tlak imenujemo tudi »tihi ubijalec«, saj rahlo povišanih vrednosti navadno ne zaznamo, deluje pa uničujoče na naš krvno-žilni sistem.
Simptomi visokega krvnega tlaka
Pri krvnem tlaku poznamo dve stanji, in sicer visok ter nizek krvni tlak. Za optimalnega velja tlak okrog 120/80, rahlo povišanega krvnega tlaka pa v resnici niti ne zaznamo.
Simptomi visokega krvnega tlaka so:
- vrtoglavica,
- nenehna utrujenost,
- moten spalni ritem,
- piskanje ali šumenje v ušesih,
- pogoste krvavitve iz nosu,
- pogosti glavoboli.
Pogosta simptoma povišanega krvnega tlaka sta vrtoglavica in utrujenost.
Do previsokega krvnega tlaka vodi več poti, med katerimi pa vsekakor velja omeniti prekomerno telesno težo, prekomerno uživanje soli, kajenje, alkohol, dednost, stres in premalo aktivno življenje.
Simptomi nizkega krvnega tlaka
Če za previsok krvni tlak velja, da je zelo nevaren za naše zdravje in tudi življenje, pa za prenizkega velja, da je nekoliko manj nevaren, vsekakor pa zelo neprijeten.
Simptomi nizkega krvnega tlaka so:
- šibkost ali nemoč,
- omotica,
- slaba koncentracija,
- splošno slabo počutje in slabost,
- hitrejše dihanje.
Za nizek krvni tlak veljajo vrednosti, ki so nižje od 90/60.
Kako uravnati previsok krvni tlak?
Če so vrednosti krvnega tlaka le nekoliko previsoke, potem lahko marsikaj postorimo že sami. Za začetek je potrebno uravnotežiti prehrano, v kateri se je treba izogniti pretirani uporabi soli. Naslednja stvar, ki je zelo koristna pri nižanju krvnega tlaka, pa je vadba.
Prav telesna pripravljenost je tista, ki nam hitro pove, ali je naše srce v dobri formi ali pa mu je potrebno pripravljenost malce dvigniti. S postopno vadbo pride boljša telesna kondicija in padec visokega pritiska. Če je ugotovljen zelo visok krvni tlak ali hipertenzija (nad 140/90), je potreben obisk zdravnika, ki bo odredil nadaljnje ukrepe.
Merjenje krvnega tlaka doma
Ker so merilniki krvnega tlaka danes cenovno dostopni vsem, je priporočljivo, da imamo kakšnega tudi doma. Še posebej v primeru, da nismo ravno pogosto pri svojem zdravniku. Merjenje mora potekati po danih navodilih, ki jih prejmete ob nakupu naprave, o tem pa lahko povprašate tudi na prodajnem mestu. Morda je najbolje napravo kupiti kar v lekarni, kjer vam lahko merjenje tudi demonstrirajo.
Krvni tlak se meri po tem, ko ste že nekaj časa v mirovanju. Manšeta se navadno natakne okoli roke nad komolcem (obstajajo tudi zapestni merilci), pri čemer je cev, skozi katero vanjo prihaja zrak, usmerjena ravno v položaju nadlahti. Merimo vedno vsaj dvakrat zapored, saj se druga meritev navadno razlikuje od prve in je bolj natančna. V primeru ugotovljenih odstopanj od optimalnega krvnega tlaka je potrebno o tem obvestiti zdravnika.
V pomoč zdravniku
Če vam je bil ugotovljen visok krvni tlak in ste posledično zaradi tega na dieti, priporočeni vadbi ali pa celo jemljete zdravila, je dejansko nujno, da krvni tlak merite tudi doma. Vsakodnevno merjenje in zapisovanje rezultatov namreč močno pomaga zdravniku pri postavljanju diagnoze.
Tako se tudi lažje odloči za optimalno zdravilo in nasvete, ki jim je potrebno v življenju slediti. Bodite pa pripravljeni na zmanjšanje količine soli, več gibanja, opustitev kajenja in alkohola. Prav tako bodo osebe s prekomerno telesno težo morale to približati optimalnejšim številkam.
Visok krvni tlak je nevaren
Znano je, da se visokemu krvnemu tlaku reče tudi tihi ubijalec, kar izvira iz zahrbtnosti tega bolezenskega stanja. Povišanih vrednosti navadno niti ne opazimo, dokler ni pogosto že prepozno.
Visok krvni tlak namreč uničuje naše ožilje in utruja srce, kar lahko vodi do različnih srčno-žilnih bolezni. V najslabšem primeru do infarkta ali možganske kapi, kar pa je za bolnika pogosto usodno.